O Slovarju

Osrednji del spletne strani predstavlja zbirka narečnih besed. Kot idejno zasnovo sem uporabila zbirko besed v fonetični transkribciji iz diplomske naloge Mirjam Skomina. Zbirko besed sem nadgradila z dodatnimi besedami ter vse skupaj uredila v geselske članke, katerim sem dodala tudi slikovno in zvočno gradivo.

Veseli me, da ste se odločili za obisk, in upam, da boste našli marsikaj zanimivega in koristnega.

Kot podlago sem imela diplomsko nalogo Mirjam Skomina, ki je leta 1981 zbrala določeno besedje. Zbirko sem nadgradila z ostalim narečnim besedjem ter ponazorjalnim gradivom, ki sem ga pridobila s terenskim delom. Na terenu sem gradivo snemala s snemalnikom. Nekajkrat sem poskušala na način, da je bilo na snemanju prisotnih več oseb, saj sem mišljenja, da se na ta način osebe lažje sprostijo in se posledično ne trudijo govoriti v knjižnem jeziku. Z vsakim informatorjem sem se dobila tudi posamično, kjer sem izpostavila temo, o kateri se je govorec razgovoril. Informatorji so naslednji: Valerija Kavčič (rojena v Dornberku leta 1935), Jožica Pavlica (rojena v Dornberku), Ivica Samec (rojena v Dornberku), David Šinigoj (rojen v Dornberku leta 1935).

Sestava Gesla

Geslo obsega glavo, zaglavje, razlagalno-ponazorjalni razdelek z razdelkom z večbesednimi izrazi. Sledijo neobvezni sestavni deli, ki so: vodilke, sopomenskodvojnični razdelek in dokumentarni razdelek, v katerem sem izpostavila, če je beseda zapisana v SSKJ ali ne.

Zbirki besed sem dodala:

poslovenjeno iztočnico

slovnične značilnosti

zvočno gradivo

slikovno gradivo

razlagalni razdelek

dokumentarni razdelek

Glava

Glava sega od začetka iztočnice do vključno besedotvornega podatka. V njej so navedeni: poknjižena iztočnica, za znakom ► sledi narečna ustreznica, pri pregibnih besedah sledi ena ali dve osnovni slovarski obliki, v določenih primerih je vključena tudi izgovorna dvojnica.

Iztočnica

Iztočnica je zapisana poknjiženo, brez naglasov in brez pripisanega posebnega izgovora v krepkem tisku. Razvrščene so po abecednem redu. Iztočnice so praviloma enobesedne, pojavljajo pa se tudi dvo- ali večbesedne. Poknjiženi iztočnici sledi znak, kateremu sledi fonetični zapis narečne besede. V primerih, kjer sta navedeni dve različici izgovorjave iste besede, je vmes zapisan veznik in.

Pravila za poknjiženje iztočnice so naslednja:

Pri poknjiženju sem skušala besedo približati tako knjižnemu jeziku (z upoštevanjem razvoja glasov) kot narečnemu govorcu.

Kot samostojne iztočnice sem ohranila oblike narečnih besed, kjer se pojavlja redukcija o do u (npr. fižulovka) in akanje (npr. krampir).

Kjer se pojavlja popolna redukcija vokalov, sem enako zapisala tudi v poknjiženi iztočnici, saj mislim, da je iz navedene oblike razvidna tudi knjižna ustreznica. V določenih besedah, kjer je prišlo do popolne redukcije glasov ter posledično do nastanka novega glasu v predhodnem zlogu zaradi olajšave govora sem tudi tega izpustila.

V t. i. kazalčnih geslih, ki so zapisana v primerih, kjer se beseda popolnoma razlikuje od istopomenske knjižne besede in je zato iskanje te (v primeru nepoznavanja narečja) oteženo, je za knjižno iztočnico znak ⇒, za le-tem pa sledi geslo, kjer je beseda dodatno obrazložena.

KRATICE SLOVNIČNIH PODATKOV IN VIRA


člen.	členek
ed.	ednina/edninski samostalnik
nav. mn.	navadno množina
neskl.	nesklonljiv
m	samostalnik moškega spola
mn.	množina/množinski samostalnik
nav. mn.	navadno množina
predl.	predlog
prid.	pridevnik
prisl.	prislov
s	samostalnik srednjega spola
SSKJ	Slovar slovenskega knjižnega jezika
v zvezi	beseda rabljena v zvezi
vez.	veznik
ž	samostalnik ženskega spola

Sopomensko-dvojnični razdelek

V okroglih oklepajih so pri določenih besedah za ponazorjalnim gradivom zapisane sopomenke.

Označevalniki

V slovarčku je velika pomankljivost, saj označevalnikov nimam. Za to bi morala opraviti dodatne raziskave (npr. pri terminoloških, formalnostnih, socialnozvrstnih čustvenostnih, časovnih ter pogostnostnih označevalni

Zaglavje

V zaglavju so pri pregibnih besednih vrstah praviloma navedene dodatne oblike, ki natančneje določajo osnovne slovarske oblike. Pri samostalnikih so navedene rodilniške oblike, pri pridevnikih oblika za ženski in srednji spol, pri glagolih pa oblika za prvo osebo ednine.

SESTAVA GESLA

Geslo obsega glavo, zaglavje, razlagalno-ponazorjalni razdelek z razdelkom z večbesednimi izrazi. Sledijo neobvezni sestavni deli, ki so: vodilke, sopomensko-dvojnični razdelek in dokumentarni razdelek, v katerem sem izpostavila, če je beseda zapisana v SSKJ ali ne.

ZNAKI


►	uvaja narečno ustreznico
⇒	nakazuje na knjižno-narečno kazalko, ki kaže od knjižne iztočnice k poknjiženi iztočnici, za lažje iskanje
\|\|	ločuje ponazorjalno gradivo
∇	uvaja dokumentarni razdelek
()	prikazuje sopomenko besede istega pomena
in	izgovorna različica besede
+	beseda je zapisana v SSKJ
-	beseda ni zapisana v SSKJ
≠	beseda je zapisana v SSKJ, vendar z drugačnim pomenom
;	ločuje stavke ponazorjalnega gradiva
ø	ničta končnica